erasmus-fields

Tretje FIELDS glasilo je na spletu!

erasmus.admin — Thu, 18 May 2023 09:56:41 +0000

Tretje glasilo FIELDS je bilo izdano in se osredotoča na ustvarjanje prihodnjih delovnih profilov za kmetijska znanja. European Skills, Competences and Professions (ESCO).

Drugi znanstveni članek

erasmus.admin — Tue, 28 Feb 2023 18:34:19 +0000

Naš najnovejši članek o “Potrebah po znanju in znanju za trajnostni agroživilski in gozdarski sektor” je izšel in je del posebne številke revije Sustainability o “Trajnostnem prehranskem sistemu v Evropski uniji”.

Je rezultat spletne ankete za oceno potreb po veščinah sedanjih in bodočih strokovnjakov v agroživilskem in gozdarskem sektorju,
z vidika različnih evropskih deležnikov. Ta članek je pripravil ISEKI-Food Association v okviru FIELDS PROJECT – ERASMUS+.
Upamo, da boste uživali!

https://www.mdpi.com/2071-1050/15/5/4115

Download the paper

Prvi znanstveni članek na spletu

erasmus.admin — Tue, 28 Feb 2023 17:51:15 +0000

2. Newsletter je na voljo!

erasmus.admin — Mon, 06 Jun 2022 13:13:12 +0000

2. FIELDS Novico prihaja!
To vprašanje je osredotočeno na sodelovanje FIELDS na forumih in srečanjih, ki poudarja našo zavezanost Paktu za spretnosti.

Preberite na spletu ali prenesite

(angleška različica)

Biogospodarstvo

erasmus.admin — Fri, 04 Jun 2021 10:26:16 +0000

»Biogospodarstvo lahko opredelimo kot tiste dele gospodarstva, pri katerih se za proizvodnjo živil, materialov in energije uporabljajo obnovljivi biološki viri s kopnega in morja, kot so kmetijske rastline, gozdovi, ribe, živali in mikroorganizmi.« (ES 2020).V prihodnosti naj bi biogospodarstvo preoblikovalo sedanji ekonomski sistem, ki temelji na fosilnih gorivih, v bolj trajnosten sistem, ki upošteva različne razsežnosti, kot so zanesljiva preskrba s hrano, pomanjkanje virov in podnebne spremembe. Svet se bo zaradi rastočega prebivalstva soočal z naraščajočim povpraševanjem po hrani in energiji. Zato je treba spodbujati uporabo obnovljivih virov energije in tehnologije učinkovite rabe virov, kar povečuje produktivnost v kmetijstvu, gozdarstvu in ribogojstvu. Hkrati se mora ta proces dogajati znotraj planetarnih meja in brez ogrožanja naših ekosistemov in biotske raznovrstnosti. Biogospodarstvo v kmetijstvu pomeni tudi rast produktivnosti s sočasnim zmanjšujem izgub pri proizvodnji, skladiščenju, prevozu in predelavi živil.

Cilj biogospodarstva je zagotoviti zanesljivo preskrbo s hrano in povečati inovativno rabo virov v konkurenčni družbi na naravi prijazen način.

Digitalizacija

erasmus.admin — Fri, 04 Jun 2021 10:24:21 +0000

Elektronika, tehnologija avtomatizacije in povezovanje strojev na internet so močno spremenile možnosti v kmetijski proizvodnji.

Digitalizacija gospodarstva je stranski učinek avtomatizacije serijskega poslovanja v kmetijstvu in uvedbe sistemov upravljanja in nadzora za uravnavanje proizvodnih procesov na podlagi sodobnih tehnologij. V zgodovinskem smislu sta oba vidika stalna spremljevalca kmetijstva, ki ju je rast kmetij že vsaj dve desetletji močneje spodbujala.

Kakovost poslovnega načrtovanja in analiz je odvisna od razpoložljivosti visokokakovostnih informacij. Nadzorni in informacijski sistem za kmetije (FMIS) lahko te informacije zagotovi tako, da omogoča centralno zbiranje in shranjevanje podatkov s številnih področij ter tudi njihovo povezovanje in obdelavo z informacijami, pomembnimi za izvajanje dejavnosti na kmetiji. Podatki, zbrani v sistemu FMIS, so lahko tako notranji (notranja in zunanja trgovina) kot zunanji, pri čemer lahko slednji zajemajo celotno vrednostno verigo, bodisi na horizontalni (med podjetji) bodisi na navpični (nabavni in prodajni) ravni. V tem kontekstu se zelo pogosto uporabljata izraza »masovni podatki« in »kmetijstvo 4.0«. Masovni podatki opisujejo podatke, za katere so značilne predvsem tri dimenzije: obseg (obseg podatkov), hitrost (hitrost, s katero se količine podatkov ustvarjajo in prenašajo) in raznolikost (pasovna širina podatkovnih vrst). Če sta tehnologiji, kot sta precizno kmetovanje in daljinsko zaznavanje, med seboj povezani na podatkovni ravni, se govori o kmetijstvu 4.0. Sistem FMIS, ki temelji na kmetijstvu 4.0, nudi celovito podporno funkcijo za sprejemanje odločitev o poslovnem vodenju.

Trenutno je za kmetijske dejavnosti že na voljo širok nabor podatkov iz različnih sistemov (npr. precizno kmetovanje, živinoreja, meteorološki podatki, normativni podatki za poslovno načrtovanje, trenutne vhodne in izhodne cene itd.). Po eni strani obstajajo tehnične težave pri povezovanju podatkov (pomanjkanje homogenih vmesnikov) in analizi (veliko podatkov, a malo informacij), po drugi strani pa težave pri organizacijski zasnovi izmenjave podatkov ter samostojnosti in varnosti podatkov. Možna bodoča scenarija v slednji točki sta v lastniških, zaprtih rešitvah velikih podjetij in odprtih sistemih, ki omogočajo preprost in brezplačen dostop in izmenjavo informacij (ključna beseda: odprti podatki). Poleg tega je dobra telekomunikacijska infrastruktura (širokopasovni internet) osnovni predpogoj za sisteme FMIS v okviru kmetijstva 4.0. Zato so potrebne centralizirane rešitve, ki omogočajo integrirano obdelavo in izmenjavo informacij ter hkrati pravične konkurenčne pogoje glede lastništva podatkov.

Trajnostnost

erasmus.admin — Fri, 04 Jun 2021 10:22:27 +0000

Trajnostno kmetijstvo je globalni, dinamičen proces, ki poteka v treh dimenzijah (ekonomski, okoljski in socialni) in na petih ravneh (polje, kmetija, lokalna skupnost, nacionalna in mednarodna raven).

Pojem trajnostno kmetijstvo je bil razvit na podlagi Brundtlandovega poročila, objavljenega leta 1987, in temelji na širši paradigmi trajnostnega razvoja: »Trajnostni razvoj zadovoljuje potrebe sedanjega človeškega rodu, ne da bi ogrozili možnosti prihodnjih rodov, da zadovoljijo svoje potrebe.« V literaturi je mogoče najti več kot 70 pomenov trajnostnega kmetijstva. Odražajo različne prednostne naloge, različne cilje in specifične ocenjevalce za specifične deležnike.

Zato obstaja veliko opisov trajnostnega kmetijstva zaradi velikih razlik v tem, kako je trajnostnost v kmetijstvu oz. trajnostnost kmetijstva opisana in kako si jo prizadevamo dosegati v postopku odločanja. V znanstveni literaturi je trajnostno kmetijstvo pogosto povezano z »alternativni« pojmi kmetijstva, kot so: ekološko, z nizko porabo, okoljsko občutljivo, biodinamično, skupnost, ekstenzivna, sveža kmetija, prosta reja, nizki vložki, organsko, regenerativno, permakultura, preudarna uporaba itd.

Trajnostnost v kmetijskih sistemih vključuje koncepte odpornosti (zmožnost sistemov za blaženje šokov in stresov) in vzdržljivosti (zmogljivost sistemov, da se ohranjajo v daljšem obdobju) ter obravnava številne širše gospodarske, družbene in okoljske rezultate.